Zlorabe nimajo časovne zamejitve. Bile so in so. Pravijo, da tudi bodo. Pravijo, da niso v Katoliški cerkvi nič posebnega. Da je v šolstvu, športu, domačem okolju in drugje mnogo več. Razložijo, da je v drugih državah tega zares veliko, pri nas pač ne, zgolj posamezni primeri. Potem nadaljujejo.
Da gre za posameznike/ posameznice, ki jim je najprej všeč, celo osvajajo, spodbujajo, nato pa obtožujejo, napadajo, blatijo, si izmišljujejo, izsiljujejo, se maščujejo. Da si želijo le denar in javno pozornost.
Zato se postopa tako: z molkom, neodzivnostjo, zavajanjem, omalovaževanjem, obljubljanjem, izmikanjem, obtoževanjem, grožnjami.
Včasih, ko človek razmišlja o tem, kdo je vodja in kdo pastir, kdo pa zgolj oblastnik in funkcionar, obstane. Kajti moč prvih je umevanje in odgovornost, z vsemi dolžnostmi vred, sila drugih pa je surova oblast.
Kaj hromi um in srce oseb, ki v Katoliški cerkvi v Sloveniji zasedajo mesta, ki jim dajejo dolžnost pripravljenosti prisluhniti ter biti zmožni slišati preživele spolnih zlorab znotraj Cerkve, da tega ne storijo, je zelo kompleksno vprašanje. Nekatere odgovore vemo, drugi ostajajo na ravni vprašanj. Zagotovo pa vemo, da odgovorne osebe s takšnim ravnanjem hromijo občestvo. Kjer se o določenih izjemno pomembnih vsebinah ne govori, ali pa so celo prepovedane, kjer tisti, ki želijo pričevati kot preživeli zlorab ne naletijo na ušesa, ki bi jim z odgovornostjo prisluhnile, kjer se od tistih, ki spregovorijo terja molk, kjer se blati tiste, ki vztrajajo z namenom, da bi se preprečile nadaljnje zlorabe, kjer se storilce z določenimi nameni podpira, kjer se vernike zavaja z izjavami, ki zameglijo in sprevržejo dejstva, tam je pripravljenost na spodbudne spremembe težko uzreti. In takšne so razmere tu, danes.
Zlorabe ne poznajo časovne zamejitve, a za žrtve – preživele spolnih zlorab ima čas še kako velik pomen. Kristus ni preložil skrbi za varovanje človekovega Dostojanstva na nedoločen čas. Terjal ga je zdaj in tu. Odločitev za takšno ravnanje terja odločnost, pogum in modrost.
Spodbujamo z vztrajnostjo. S hvaležnostjo tistim, ki naše delovanje podpirate. V spodbudo vsem preživelim, da ne klonite, temveč vstanete.
Hvala!