Civilna iniciativa Dovolj je je nastala februarja 2019, z namenom opozoriti na alarmantno stanje področja: a) reševanja spolnih zlorab v katoliški Cerkvi v Sloveniji, b) umanjkanja podpore preživelim ter c) umanjkanja preventive zlorab. V tem opozorilu je bila nuja izpostaviti sporen način delovanja odgovornih v katoliški Cerkvi.
Odgovorni v Cerkvi so se na Civilno iniciativo, ki je prerasla v Zavod Dovolj je – in ga sestavljamo katoličani, vključeni v delovanje Cerkve, odzvali (in se v pretežni večini še vedno odzivajo) odklonilno in obrambno.
Od februarja 2019 do marca 2023 skrbno spremljamo, kako se katoliška Cerkev v Sloveniji kot institucija sooča z reševanjem storjenih zlorab, podporo žrtvam/preživeim ter preventivo.
Izpostavljamo nekaj dejstev:
Spisani in objavljeni so bili posamezni dokumenti. Med drugim na uradni spletni strani Slovenske škofovske konference, pod zavihkom Zaščita otrok v Cerkvi na Slovenskem (https://katoliska-cerkev.si/zascita-otrok-v-cerkvi-na-slovenskem) med objavami najdemo: Smernice za zaščito otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih oseb v Katoliški cerkvi v Sloveniji in informacijo o ustanovitvi Sklada za financiranje psihološke pomoči domnevnim žrtvam spolnih zlorab ter objavo seznama ponujenih zagovornikov v cerkvenih kazenskih postopkih. Med zadnjimi objavami je zapisan podatek (https://katoliska-cerkev.si/ekspertna-skupina-za-resevanje-primerov-spolnih-zlorab):
Slovenska škofovska konferenca je 23. 11. 2021 na seji sklenila, da se dotedanji t. im. Ekspertni skupini za reševanje primerov spolnih zlorab mandata ne podaljša, ker: »Predvidoma bodo slovenski škofje v letu 2022 ustanovili neodvisno komisijo za zaščito otrok.«
Toda:
- Neodvisna komisija v februarju 2023 še ne deluje.
- Ker tako imenovani Ekspertni skupini mandat ni bil podaljšan, iz sklada za pomoč domnevnim žrtvam ni mogoče črpati sredstev, saj naj bi jih odobrili člani te skupine.
- Postopki, ki zadevajo storjene spolne zlorabe so dolgotrajni in za žrtve/preživele izčrpavajoči. Žrtve/preživeli še vedno poročajo o zavajajočih informacijah s strani predstavnikov Cerkve, izmikanju, poniževalnem ali odklonilnem odnosu. Obenem opažajo, da odgovorni ne držijo dane besede.
- Še vedno se v javnosti, tudi prek katoliški Cerkvi naklonjenih medijev, odpiranje problematike spolnih zlorab v katoliški Cerkvi tolmači kot napad na Cerkev in katoličane (kot delo komunističnega režima in t. im. levičarskih medijev).
- Žrtve/preživeli storjenih dejanj poročajo, da v iskanju pravičnosti (nikoli maščevanja!) s strani odgovornih v katoliški Cerkvi niso osebno nagovorjeni in resnično slišani. V javnosti se uradni predstavniki katoliške Cerkve oglasijo zgolj posledično, kadar so v to, zaradi pritiska medijev, prisiljeni.
Žal storjene korake s strani odgovornih v katoliški Cerkvi ne moremo imenovati drugače kot »kozmetični popravki«. Obenem opažamo, da z načinom reševanja, ki se ga poslužujejo, onemogočajo možnosti transparentnemu in verodostojnemu delovanju.
Takšen način širi toksičen odnos v celotno skupnost katoličanov in močno zavira, da bi ta na ustrezen način doumela globino posledic spolnih zlorab, spornost/zločinskost dejanj storilcev in položaj žrtev/preživelih. S tem je onemogočena podpora žrtvam/preživelim in preventiva nadaljnjih zlorab, saj vedno znova odriva pozornost daleč stran od bistva, ki bi moralo biti v varovanju in krepljenju človekovega dostojanstva ter pravičnosti.