Vatikan, 27. september 2023
Za takojšnjo objavo
Poziv k ukrepanju ob konzistoriju za umestitev novih kardinalov in 16. rednem splošnem zasedanju škofovske sinode
Komisija poziva k solidarnosti z žrtvami in preživelimi v luči nenehnih razkritij zlorab.
Komisija poziva cerkvene voditelje, naj okrepijo zavezanost in povečajo sredstva za spodbujanje zaščite povsod.
Komisija prosi, da se na sinodi o sinodalnosti zaščita obravnava kot prednostna naloga.
Solidarnost z osebami, ki so lačni in žejni pravice.
Kot Papeška komisija za zaščito mladoletnikov izražamo svojo globoko žalost in neomajno solidarnost predvsem žrtvam in preživelim toliko gnusnih zločinov, storjenih v Cerkvi. Zdi se, da vsak dan prinaša nove dokaze o zlorabah, pa tudi o prikrivanju in nepravilnem ravnanju cerkvenega vodstva po vsem svetu. Čeprav so nekateri primeri predmet intenzivnega poročanja v medijih, so drugi komaj poznani, če sploh, zaradi česar veliko neštetih ljudi trpi v tišini. Pri vsaki zlorabi so prisotne tesnobe in bolečine strašne izdaje, ne le s strani storilca, temveč s strani Cerkve, ki se ne more ali celo noče sprijazniti z resničnostjo svojih dejanj.
Poslušamo in nas vznemirjajo poročila o dejanjih posameznikov, ki imajo odgovorne položaje v Cerkvi, kriki prizadetih, pa tudi zapuščina grozljivega vedenja, povezanega z laičnimi in drugimi gibanji ter mnogimi področji institucionalnega življenja Cerkve. Globoko smo pretreseni zaradi neizmerne bolečine, trpljenja in ponovne viktimizacije, ki jo je doživelo toliko ljudi, ter nedvoumno obsojamo zločine in njihovo nekaznovanost, storjene nad številnimi našimi brati in sestrami. Znova potrjujemo našo neomajno zavezanost prizadevanjem, da zagotovimo, kolikor je mogoče, da se takšna gnusna in obsojanja vredna dejanja izkoreninijo iz Cerkve.
Nedavni javno objavljeni primeri kažejo na tragično škodljive pomanjkljivosti v normah, ki so namenjene kaznovanju storilcev zlorab in prevzemanju odgovornosti oseb, katerih dolžnost je obravnavati kršitve. Skrajni čas je, da odpravimo napake v postopkih, zaradi katerih žrtve ostanejo prizadete in v temi tako med kot po obravnavi primerov. Še naprej bomo preučevali, kaj ne deluje, in si prizadevali za potrebne spremembe, da bodo vsi, ki so jih prizadeli ti grozoviti zločini, dobili dostop do resnice, pravice in odškodnine. Prav tako se zavezujemo, da bomo uporabili svojo vlogo in spodbujali druge odgovorne cerkvene uradnike, da obravnavajo te zločine, da učinkovito izpolnjujejo svoje poslanstvo, zmanjšajo tveganje nadaljnjih prestopkov in zagotovijo spoštljivo okolje za vse.
Poziv k spreobrnjenju med cerkvenimi voditelji
Naša komisija je bila ustanovljena kmalu po izvolitvi papeža Frančiška leta 2013. Komisija je v soglasju s svetom kardinalov nadzorovala vrsto pobud, ki so poudarile realnost spolne zlorabe ter potrebo po robustnih reformah pri soočanju z zlorabo in napačnim ravnanjem cerkvenih voditeljev. Zdaj smo v procesu tesnejšega usklajevanja naših prizadevanj s prizadevanji Dikasterija za nauk vere in vseh tistih delov Rimske kurije, katerih delo vpliva na zaščito po vsem svetu.
Vendar pet let po srečanju o zaščiti mladoletnih leta 2019, na katerem so se zbrali cerkveni voditelji z vsega sveta, ostajajo globoke frustracije, zlasti med tistimi, ki iščejo pravico za krivice, ki so jim bile storjene. Nihče ne bi smel prosjačiti za pravico v Cerkvi. Ta nesprejemljiv odpor, ki ostaja, kaže na škandalozno pomanjkanje odločnosti mnogih v Cerkvi, ki je pogosto povezano z resnim pomanjkanjem sredstev. Papež Frančišek je opozoril, da neenakosti v svetu ne smejo okužiti Cerkve.
Na tem področju je možno malo učinkovitih sprememb brez pastoralnega spreobrnjenja cerkvenih voditeljev. Medtem ko se kardinalski zbor zbira v konzistoriju, nas opogumlja pogost opomin svetega očeta poklicanim za to posebno vlogo: kri, ki so jo poklicani preliti, je njihova lastna in ne kri tistih, ki so v njihovi skrbi. Kot vzor pogumne požrtvovalnosti umestitev novih kardinalov predstavlja primeren trenutek za razmislek, kesanje in obnovitev naše neomajne zavezanosti varovanju in zavzemanju za najbolj ranljive z vsemi možnimi sredstvi.
Pozivamo vse v svetem kolegiju, naj se spomnijo žrtev in njihovih družin, ter da v svojo prisego zvestobe vključijo zavezo, da bodo ostali neomajni pri spoštovanju oseb, ki so jih prizadele spolne zlorabe, tako da se jim pridružijo v skupnem prizadevanju za resnico in pravico. Vsi škofje in verski predstojniki bi morali izraziti to zavezo.
Skupaj z vsemi, ki so izčrpani zaradi zlorab in njihovih posledic, pravimo:
“Dovolj je!”
Katoliški poziv k spremembam
Pomemben trenutek v nadaljevanju teh prizadevanj je prihajajoče 16. redno splošno zasedanje škofovske sinode. Realnost spolne zlorabe v naši Cerkvi je v središču dnevnega reda sinode. Nanaša se na to, kdo smo kot skupnost vere, utemeljene na Jezusu. Prežema razprave o modelih vodenja, duhovniških vlogah, poklicnih standardih vedenja ter pravilnem medsebojnem odnosu in odnosu z vsem stvarstvom.
Prosimo, da je tema spolne zlorabe v Cerkvi vključena v vaše razprave, ko obravnavate poučevanje, duhovništvo, formacijo in vodenje. Cerkveno sveto bogoslužje mora kot skupnost spravljenih najti tudi ustrezno vključitev in izražanje te najintimnejše cerkvene napake. Čeprav se včasih zdi, da je to zastrašujoč sklop vprašanj, vas prosimo, da sprejmite izziv, da boste lahko na celovit način obravnavali grožnjo, ki jo spolna zloraba predstavlja za verodostojnost Cerkve pri oznanjevanju evangelija.
Pozivamo vas, da namenite dovolj časa in prostora, da v svoje delo vključite pričevanje žrtev/preživelih. Dejansko imajo mnogi udeleženci sinode, če ne celo vsi, lastne izkušnje soočanja ali obravnave spolne zlorabe v Cerkvi, kar bi lahko postalo izrecen del vaših razprav.
Spodbujamo vas, da si prizadevate za dan, ko bodo vsi položaji v Cerkvi postali mesta sprejemanja, empatije in sprave za tiste, ki so jih prizadele zlorabe. Pridružite se tistim, ki se zoperstavljajo endemični ravnodušnosti tistih v Cerkvi in družbi, ki zamolčijo ta pričevanja, zmanjšajo njihov pomen in dušijo upanje za prenovo.
Pozivamo vas, da si prizadevate za dan, ko bo naša Cerkev v celoti upoštevala in prevzela polno odgovornost za krivice, storjene tolikim osebam v njeni skrbi.
Pozivamo vas, da si prizadevate za dan, ko bodo vsi otroci zaščiteni z ustreznimi varnostnimi politikami in postopki, ki so znani in preverjeni.
Pozivamo vas, da si prizadevate za dan, ko bodo pregledni in dostopni sistemi odškodnin za napake cerkvenih duhovnikov dobro delovali v skladu s sprejemljivimi standardi.
Pozivamo vas, da si prizadevate za dan, ko bodo vsi v naši Cerkvi razumeli in prevzeli odgovornost za dobro varovanje v škofijah in župnijah, šolah in bolnišnicah in duhovnih centrih in domovih za formacijo ter vseh drugih mestih, kjer je Cerkev prisotna in dejavna.
Ta dan še ni tukaj. In mnogim se zdi še zelo daleč.
Sporočilo, ki ga je izrazil papež Frančišek med našo zadnjo avdienco, sprejemamo za svoje. Rekel je naslednje:
Kjer je bila človeškim življenjem storjena škoda, smo poklicani, da ne pozabimo na Božjo ustvarjalno moč, da iz obupa ustvari upanje in iz smrti življenje. Strašen občutek izgube, ki ga mnogi doživljajo zaradi zlorabe, se včasih zdi pretežko breme, da bi ga nosili. Cerkveni voditelji, ki si delijo občutek sramu zaradi svojega neukrepanja, so izgubili verodostojnost, naša sposobnost oznanjevanja evangelija pa je bila okrnjena. Vendar pa lahko Gospod, ki v vsaki dobi prinaša novo rojstvo, povrne življenje suhim kostem (prim. Ez 37,6). Tudi ko je pot naprej težka in zahtevna, vas pozivam, da ne zabredete; nadaljujte z prizadevanji, še naprej poskušajte vzbuditi zaupanje v tistih, ki jih srečate in ki z vami delijo ta skupni cilj. Ne izgubite poguma, ko se zdi, da se le malo spreminja na bolje. Vztrajajte in nadaljujte pot naprej! (dodan poudarek)
Pozivamo vas, da si prizadevate za te že davno potrebne cilje ne le en ali dva dni med svojim srečanjem, temveč da jih upoštevate skozi celoten proces sinode. Doseganje teh ciljev bo edinstven znak uspeha sinode, znak, da hodimo z ranjenimi in pozabljenimi kot učenci enega Gospoda v iskanju boljše poti.